Vas zanima, kako lahko AIESEC praksa skoraj neposredno pomaga postati viceguverner banke? Preberite si zgodbo Milana Martina Cvikla.
Prek AIESECa sem bil kar na treh praksah. Očitno sem izpolnjeval vse pogoje: dober uspeh, aktivnost na fakulteti in dobro definiranje praks. Tako sem šel prvič leta 1981 v Istanbul, kjer sem delal na Gospodarski zbornici mesta Istanbul, ki je bil takrat in še danes gospodarsko središče Turčije. Tam sva se s kolegom ukvarjala z analizo možnosti izvoza vode iz planot Anatolije v Irak v zameno za nafto. Prvič sem lahko videl, kako pomembno je gospodarstvo posamezne države, ko so na sprejemu ob prisotnosti takratnega ministra za finance Turguta Özala delili bronaste, srebrne in zlate medalje za gospodarske dosežek. Ker sem se tam izkazal, sem dobil dobra priporočila.
Zato mi je leta 1982 uspelo za pol leti odditi v provinco Alberta v Kanadi. Tam sem na regionalnem Ministrstvu za kmetijstvo, Ekonomskem oddelku s pomočjo prvih superračunalnikov delal ekonometrične analize trga kmetijskih pridelkov. Te so redno uporabljali kmetje, ko se odločali kaj sejati na planjavah prerij provinc Alberte, pa tudi v Manitobi in drugih. Ključne spremenljivke so bile spremljanja borznih cen na borzi v Chicago in seveda proxy spremenljivke za vreme. V Alberto je v 60 letih prišlo zelo veliko Slovencev, ki so se organizirali v zelo aktivno društvo Slovencev. Ko so imeli nacionalni praznik, sem prvič videl, da Jugoslavija ni to, kar naj bi bila, saj so imeli različni Jugoslovanski narodi svoja društva, katerih člani so občasno kar tekmovali med seboj, kar mi je bilo takrat tuje.
Moja tretja in zadnja, a za kasnejše službe prav tako odločilna, je bila praksa na Finskem pri Centralni banki Finske, Ekonomski oddelek, in sicer leta 1983. Takrat sem se v Sloveniji že pogovarjal, da bi se zaposlil v Narodni banki Slovenije. Na praksi sem dobil ogromno izkušenj, in ugotovil, da so nas na fakulteti naučili, predvsem v tretjem in četrtem letniku, ravno dovolj da sem lahko v polni meri angažiral pri delu na t.i. LINK modelu, ki ga je ekipa Ekonomskega oddelka redno uporabljala za razvoj analize finskega gospodarstva. Takrat je bilo gospodarstvo Finske zelo vezano na poceni uvoz energije iz Sovjetske zveze, zato so vedeli, da potrebujejo strukturne spremembe. Dobro šolstvo, odlična javna uprava (po treh mesecih mi je njihov Finančni urad poslal domov ček z vračilom davkov, glede na moje kratko bivanja v Helsinkih) in aktivna politika sožitja s sosedi na obeh straneh meja je naredilo Finsko visoko produktivno družbo z visoko kvaliteto življenja.
Če sklenem, z delom na treh praksah preko AlESECu sem ugotovil, da lahko tudi nekdo iz Slovenije kadarkoli in kjerkoli dobro dela in se posledično preživi, nato pa doma pridobljene izkušnje v polni meri uporabi. Sam sem posledično po prvih osmih letih dela v Banki Slovenije čez nekaj let uspel na konkursu za službo v Svetovni banki in delal v vrsti drugih evropskih in finančnih institucijah. Leta 2022 pa sem se vrnil v Banko Slovenijo kot Viceguverner in član Sveta Banke Slovenije. Zato je AIESEC ob današnjem ERASMUS in ERASMUS+ po mojem ena najboljših izkušenj, ki jih lahko študenti dobijo v današnjem času.
Milan Martin Cvikl, magister ekonomskih znanosti
English 
Slovenian