Ko prijatelji vrhunsko opravijo svojo nalogo in te tako navdušijo za AIESEC, da se hočeš včlaniti, še preden prideš na faks. Preberite si zgodbo Doris Kralj.
Spomnim se svojih dveh vzornikov tistega časa, več kot 10 let nazaj (oba deep in @), s kakšnim navdušenjem sta opisovala dogodke, ljudi, poslanstvo… In kako noro sem želela biti zraven, pa sem bila bojda še premlada. Haha 😄 Pa sem se nehvaležno sprijaznila s tem, da sem poslušala le zgodbe in prigode.
Pot me je potem zanesla v tujino. Rano polnoletna. “Je treba delat,” pravi Adi. In spomnim se začetkov fejsbuka, ko smo dodajali frende od frendov, ki jih niti nismo poznali. Nori časi. 😎
In tako sem se, nevede, povezala z rekruterko AIESECa v Kranju. In namesto, da bi ona meni predstavljala in “prodajala” AIESEC, sem kar jaz njej povedala, da se želim pridružit ob prvi priliki, ko se vrnem iz tujine. In veselo mi je izrekla dobrodošlico.
In usoda je nanesla tako, da sem se domov vrnila predčasno in se pred septembrom želela zraven. In uspela. Ampak, pssst, samo nikomur povedat, da niti še nisem bila študentka. 😉
Nikoli si nisem predstavljala, v kaj vse me ta pot pelje.. koga vse bom spoznala.. česa vsega se bom naučila. FOV sem spoznala od glave do pet še preden sem, leta kasneje, tam potem študirala in diplomirala. Nekaj svojih skillov sem izboljšala še preden sem jih zares potrebovala in uporabila…
AIESEC mi sicer ničesar ni dal na pladnju, ampak vrat mi je pa odprl ogromno. Pa o tem morda drugič. 😄

