{"id":521,"date":"2023-12-01T13:31:09","date_gmt":"2023-12-01T12:31:09","guid":{"rendered":"https:\/\/aiesec-alumni.si\/?p=521"},"modified":"2023-12-01T14:03:57","modified_gmt":"2023-12-01T13:03:57","slug":"test-na-std","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/aiesec-alumni.si\/en\/2023\/12\/01\/test-na-std\/","title":{"rendered":"&#8216;Acting sustainably&#8217; pomeni predvsem biti odgovoren"},"content":{"rendered":"<p><em>Ob 1. decembru, dnevu boja proti AIDSu, objavljamo anonimno zgodbo alumna o pozivu facilitatorja na konferenci k testiranju na spolne bolezni ter o mu\u010dni izku\u0161nji prvega testiranja. Preberite \u010dustveno izpoved.<\/em><\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Bili smo \u0161tudenti. Veliko smo tudi \u0161tudirali, dosti pa je bilo tudi zabav. Pa\u010d, klasi\u010dno \u017eivljenje prenekaterih \u0161tudentov. Da bi svoje znanje oplemenitili s prakso, smo se v\u010dlanili v mednarodno \u0161tudentsko organizacijo AIESEC. In hodili na mednarodne konference.<\/p>\n<p>Na konferencah se je dogajalo marsikaj \u2014 od trdega dela od jutra do ve\u010dera na predavanjih, do zabav do jutranjih ur. Brezskrbno smo u\u017eivali \u0161tudentsko \u017eivljenje. No, saj smo pazili nase in na svoje zdravje&#8230; vsaj tako se nam je zdelo.<\/p>\n<p>Potem pa sem nekega dne sedel na enem od predavanj na temo &#8216;acting sustainbly&#8217;, o tem, da biti AIESECovec pomeni, da tudi poskrbi\u0161, da s svojimi dejanji ne ogro\u017ea\u0161 bli\u017enjih in dru\u017ebe \u2014 na noben na\u010din. Vsi smo prikimavali. Nato pa je facilitator vpra\u0161al, koliko od nas se dejansko zaveda resnosti spolno prenosljivih bolezni in da je odgovornost za prenos bolezni pravzaprav na strani prena\u0161alca, saj bi oku\u017ebo s testiranjem in primernim zdravljenjem lahko prepre\u010dili?<\/p>\n<p>Morate razumeti, je bilo to leta nazaj in zavedanje o resnosti spolno prenosljivih bolezni je bilo \u0161e razmeroma nizko. Kampanje o prepre\u010devanju \u0161irjenja AIDSa so bile \u0161e v povojih. \u017diveli smo brezskrbno in dejansko se nih\u010de ni ubadal s tem vpra\u0161anjem. Kajti vsi smo si mislili: &#8220;Meni se to itak ne bo zgodilo, saj pazim!&#8221;<\/p>\n<p>Potem pa vpra\u0161anje: &#8220;Mislite, da nimate ni\u010d. Pa ste prepri\u010dani? \u010ce imate neko bolezen in ne veste zanjo, pa bi z njo koga oku\u017eili, bi vam bilo vseeno?&#8221;<\/p>\n<p>V na\u0161ih AIESEC vrednotah je, da tega enostavno ne moremo sprejeti. Mi smo odgovorni. Debate so tekle in vsi smo bili pogumni, vsi smo zelo odgovorni, in vsak je bil zase povsem prepri\u010dan, da se vedno za\u0161\u010diti in da zagotovo nima ni\u010d.<\/p>\n<p>Ampak v meni je ostalo vpra\u0161anje, kaj pa \u010de&#8230; Po povratku v Slovenijo me je to vpra\u0161anje \u017erlo kar nekaj \u010dasa. \u017drlo me je tako mo\u010dno, da sem se dejansko distanciral od spolnih odnosov, saj nisem bil prepri\u010dan, ali res ne dajem naprej kak\u0161ne bolezni. Ves pogum &#8216;saj nimam ni\u010d&#8217; je izginil neznano kam.<\/p>\n<p>Potem pa sem se odlo\u010dil, da grem v Ljubljano na Zavod za transfuzijo krvi in opravim test na spolno prenosljive bolezni. Ko sem pri\u0161el tja, seveda prvo vpra\u0161anje, zakaj test? Ste imeli tvegane odnose? Moj odgovor je bil obotavljajo\u010d <em>ne<\/em>. Gospa me je pogledala izpod \u010dela in povedala, da je test samopla\u010dni\u0161ki in da je, \u010de \u017eelim, lahko anonimen. Oddahnil sem si, po rezultate bom pri\u0161el osebno na slednji dan. &#8220;Na katere bolezni pa naredimo test?&#8221; je vpra\u0161ala. &#8220;No, najbolje na vse, a ne?&#8221; sem odvrnil. Za\u010dudeno me je pogledala, jaz pa nisem razumel, zakaj sploh na katero ne bi&#8230;<\/p>\n<p>Nato sem \u0161el v sobo, kjer je sedela zdravnica. Veliko vpra\u0161anj sem imel, predvsem: Saj, \u010de nimam nobenih zaznavnih te\u017eav verjetno nimam ni\u010d, kajne? Iskal sem pomiritev. A je nisem dobil. &#8220;Nekatere bolezni imajo inkubacijsko dobo nekaj dni, torej se bodo znaki pokazali hitro. Nekatere, kot npr. HIV, so lahko dormantne tudi ve\u010d let. \u010ceravno nimate znakov, jih lahko dajete naprej, pa sploh ne zbolite leta in leta.&#8221;<\/p>\n<p>V glavi se mi je stemnilo. Kaj pa \u010de&#8230;? Zdravnica je opazila mojo stisko in mi natan\u010dno razlo\u017eila,\u00a0 kako ravnati v primeru, da bi na izvidu v anonimni zaprti kuverti prebral tistih nekaj \u010drk, ki bi spremenile moje \u017eivljenje za vedno. Povedala mi je, da tudi diagnoza bolezni ne pomeni konca in da&#8230; (nisem je ve\u010d sli\u0161al, misli so odplavale v tisti grozni scenarij, kjer razmi\u0161ljam, kako naprej&#8230;).<\/p>\n<p>Nato sem od\u0161el v laboratorij in dal kri.<\/p>\n<p>Naslednjih 24 ur je bilo najbolj mu\u010dnih 24 ur v mojem dotedanjem \u017eivljenju. Ves \u010das me je treslo, kaj bom prebral na papirju in kaj bom storil, \u010de bo notri pisalo, da sem vseeno pozitiven. Kako bom pojasnil puncam \u2014 katere besede bom izbral, kako bodo reagirale? Oblival me je pot. Posku\u0161al sem si pojasniti, da &#8216;kdor skrbi dvakrat trpi&#8217;, ampak ni pomagalo&#8230; Spal nisem skoraj ni\u010d.<\/p>\n<p>Naslednji dan sem se odpeljal nazaj na Zavod za transfuzijo. Gospe na okencu sem pokazal svojo kodo in izbrskala je mojo kuverto. &#8220;Najbolje, da sedete v \u010dakalnico in odprete. \u010ce boste potrebovali pogovor, se lahko takoj oglasite pri zdravnici.&#8221; Kuverto sem komaj videl in prsti so se mi tresli, ko sem posku\u0161al odtrgati lepilo. Srce mi je razbijalo, ko sem papir potegnil iz kuverte. O\u010di so skakale po papirju, i\u0161\u010do\u010d kratice HIV, Hep, Clam, itn. Pri vsakem je pisalo &#8216;ni prisotnosti protiteles&#8217;.<\/p>\n<p>V moji glavi je zavr\u0161alo: &#8220;Kaj zdaj to pomeni?&#8221; Moj zamegljeni um ni bil sposoben de\u0161ifrirati teh preprostih besed, vse znanje biologije je izpuhtelo v trenutku. Stopil sem k okencu: &#8220;Gospa, kaj to pomeni?&#8221; Pogledala je, se nasmehnila in rekla: &#8220;\u010ce ni protiteles, se telo ne bori proti virusu, torej ga nimate.&#8221;<\/p>\n<p>Iz klinike sem od\u0161el do bli\u017enje gostilne. Naro\u010dil sem si pija\u010do in \u0161e kakih dvajsetkrat natan\u010dno pregledal izvid, \u010de res nisem kaj narobe prebral. Po kaki uri se mi je telo dovolj umirilo, da sem lahko sedel v avto in se odpeljal domov.<\/p>\n<p>Od takrat dalje se testiram redno. Ne toliko zaradi sebe kot zaradi drugih. Ker ravnati odgovorno pomeni predvsem ne \u0161kodovati. In AIESECovec vedno ravna odgovorno!<\/p>\n<p>A ne glede na to, koliko testov imam za seboj, se mi vsaki\u010d znova tresejo roke, ko odpiram kuverto. Ker se nesre\u010de dogajajo. In ker nikoli ne more\u0161 biti dovolj pazljiv.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ob 1. decembru, dnevu boja proti AIDSu, objavljamo anonimno zgodbo alumna o pozivu facilitatorja na konferenci k testiranju na spolne bolezni ter o mu\u010dni izku\u0161nji prvega testiranja. Preberite \u010dustveno izpoved.<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":522,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"om_disable_all_campaigns":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_uf_show_specific_survey":0,"_uf_disable_surveys":false,"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[],"class_list":["post-521","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aiesec-zgodbe","grid-sizer"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/aiesec-alumni.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/521","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/aiesec-alumni.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/aiesec-alumni.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/aiesec-alumni.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/aiesec-alumni.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=521"}],"version-history":[{"count":16,"href":"https:\/\/aiesec-alumni.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/521\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":538,"href":"https:\/\/aiesec-alumni.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/521\/revisions\/538"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/aiesec-alumni.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/522"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/aiesec-alumni.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=521"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/aiesec-alumni.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=521"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/aiesec-alumni.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=521"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}