Mreža alumnov AIESECa v Sloveniji je zelo obsežna in se razteza od ustanovitve leta 1953 do leta 2020, ko je AIESEC v Sloveniji zaprl svoja vrata.
V zavihku ‘Alumni’ boste našli vse o ljudeh, ki smo oblikovali AIESEC v Sloveniji!
Kratka zgodovina AIESECa v Sloveniji
Od ustanovitve AIESECa International v letu 1948 je bila ves čas prisotna težnja po širitvi organizacije v druge države. Glede na ekonomsko in politično situacijo so bile to želje, ki si jih je upala sanjati malo katera organizacija, še posebej neprofitna. Na drugi strani pa so si prihod mednarodnih organizacij študenti želeli, saj so jim le-te lahko odprle vrata v tujino.
Eden takih študentov je bil tudi Srečko Jamnišek, ki je slišal za mednarodno organizacijo, ki je na zahodu marsikateremu študentu omogočila, da je odšel na strokovno prakso v tujino. Brez odlašanja je stopil v kontakt z organizacijskim odborom, ki je s strahom poslušal idejo o širitvi v Jugoslavijo, saj bi bila to prva država vzhodnega bloka, ki bi prejela članstvo. Najbolj so se bali, da bi socialistične ideje vdrle v organizacijo, na drugi strani pa se je partija bala, da bodo revolucionarne ideje načele politični sistem v Jugoslaviji.
Na srečo sta obe strani uvideli predvsem pozitivne strani prisotnosti organizacije v Jugoslaviji in tako je bil leta 1953 Srečku predan prvi mandat vodenja AIESEC Jugoslavije. Po njegovih besedah je bil AIESEC najprej ustanovljen v večjih mestih Jugoslavije; na slovenskem ozemlju je bil najprej ustanovljen v Ljubljani na Ekonomski fakulteti.
AIESEC je bil med mladimi v Jugoslaviji lepo sprejet, saj je ponujal priložnosti v tujini – možnost, da se študenti naučijo tujih jezikov, da dobijo potni list, pokukajo čez meje vzhodnega bloka in, skladno z vizijo AIESECa, razširijo miselnost miru in izpopolnitve človeškega potenciala, vrnejo pa se obogateni z izkušnjami poslovnega sveta zahodne Evrope. Zato ni čudno, da so že v prvem letu realizirali okrog 50 izmenjav.
Skupaj z vedno bolj mednarodno miselnostjo študentov je rasla tudi želja po vedno večji prisotnosti AIESECa v slovenskem prostoru. Tako je bil leta 1964 ustanovljen še lokalni odbor AIESEC Maribor na Ekonomsko-poslovni fakulteti ter leta 1972 še lokalni odbor AIESEC Kranj na Fakulteti za organizacijske vede.
O aktivnostih AIESECa v tem obdobju žal vemo zelo malo, z gotovostjo pa lahko trdimo, da je skupaj s številom AIESEC držav raslo tudi sodelovanje AIESECa Slovenije s tujino, posledično pa tudi število aktivnih članov in realiziranih praks. Največji prelom je AIESEC Slovenija doživel leta 1991 z osamosvojitvijo Slovenije. Sledeč zgledu na državnem nivoju, je AIESEC Slovenija zaprosil in dobil samostojnost na mednarodnem nivoju leta 1992.
Razpad Jugoslavije pa ni upočasnil razvoja in aktivnosti AIESECa Slovenije, ravno nasprotno. Število projektov, aktivnih članov in praks se je iz leta v leto povečevalo do leta 2001, ko je AIESEC International zaradi vse večjega obsega aktivnosti omejil področje delovanja zgolj na projekte, vezane direktno na izmenjavo.
Hkrati se je spremenil tudi pristop AIESECa k posamezniku in družbi. Medtem ko so projekti vse bolj temeljili na družbeno-perečih problemih ter pojavljajočih se trgih, je pristop k posamezniku postal strukturiran in temelječ na osebnem razvoju in izpopolnitvi. Šele priključitev največjih partnerjev, definicija vizije 2010 in strukturiranje kompetenčnega modela pa je AIESEC oblikovalo v to, kar ga poznamo danes.
Omeniti velja tudi, da sta bila v zgodovini AIESEC Slovenije dva poskusa ustanovitve lokalnega odbora AIESEC Obala, ki pa sta oba žalostno propadla. Kljub vsemu pa je delovanje ostalih treh lokalnih odborov od odprtja ostalo nepretrgano do leta 2020, ko je zaradi pomanjkanja članstva po koronski krizi AIESEC v Sloveniji zaprl svoja vrata.
//del teksta je povzet iz knjige Od bajtarjev do astronavtov, ki jo je napisal Srečko Jamnišek
Slovenian 
English